Čeferin ni bil le podobar, ampak tudi kamnosek

Kot je povedala, se s podobarji, to je nešolanimi, priučenimi likovnimi ustvarjalci z ljudskim nadihom, ki niso obiskovali akademij, slovenski umetnostni zgodovinarji, sploh utemeljitelji te stroke, v preteklosti niso ukvarjali, ker so jih imeli za manj pomembne, nekateri celo za nepomembne za nacionalno umetnostno zgodovino. Do neke mere to odseva tudi v ravnanju z njihovimi izdelki, kot to opaža na terenu, saj marsikje niso v najboljšem stanju, ponekod pa so jih že odstranili s prvotnih mest in celo uničili. Tako je torej ohranjen le del Čeferinovih del, ki jih je izdeloval predvsem za cerkve. Te Kermavnarjeva raziskuje na terenu, saj se doslej z njimi sistematično, glede na zgoraj povedano, še nihče ni ukvarjal.

Odkrila je kar nekaj njegovih izdelkov, ki so domnevno veljali za izgubljene ali pa so bili doslej pripisani drugim avtorjem. Med drugim je raziskovala v Idriji, kjer je Čeferin preživel večji del svojega življenja in tam imel pomembno podobarsko delavnico, v kateri je zaposloval tudi sodelavce. V kraju, kjer so po drugi svetovni vojni in revoluciji krepko obračunali s sakralno dediščino, saj je bila leta 1951 porušena župnijska cerkev sv. Barbare, čez nekaj let pa še cerkev sv. Križa, ni pričakovala večjih odkritij v zvezi s Čeferinom. Presenečenje jo je čakalo v pokopališki cerkvi Žalostne Matere Božje, kjer sta lepo ohranjen križev pot in slika Žalostne Matere Božje, po slogu sodeč nedvomno Čeferinovo delo. Čeferin je poleg oltarjev in druge cerkvene opreme izdelal precej slik križevega pota, določen del, kolikor ji je bilo dostopnih, je objavila v svoji knjigi z naslovom Luka Čeferin, slikar, kipar, podobar, ki so jo izdali Lukovi potomci, prapravnuk Peter in praprapravnuki Rok, Aleksander in Petra Čeferin. Ti hranijo Lukov portret, ki ga je naslikal Matevž Langus, prijatelj Franceta Prešerna, ki se je s Čeferinom srečal v Idriji in ga tam tudi upodobil.

Luka Čeferin, Prešernov sodobnik, je bil rojen leta 1805 v Leskovici, v hiši na mestu sedanje Novaškove domačije, na kateri je tudi njegova spominska plošča. Njegov prvi križev pot, ki ga je naslikal za leskovško cerkev, je danes v cerkvi sv. Jedrti v Čabračah, za njegovo restavriranje pa so pred nekaj leti poskrbeli dobrotniki. Nedavno pa je Kermavnarjeva odkrila, da Čeferin ni bil samo podobar, ampak tudi kamnosek. Na pokopališču v Podragi na Vipavskem je našla umetelno izklesan kamnit nagrobnik z njegovim podpisom. Drugje do zdaj še ni odkrila njegovih kamnoseških izdelkov, domneva pa, da jih je bilo veliko na nekdanjem idrijskem pokopališču ob reki Idrijci, ki so ga pred desetletji opustili in nagrobnike pometali vanjo ter jih zabetonirali z opornim zidom. Takrat je bil izgubljen tudi njegov grob. Od njegove hiše v Idriji se je ohranil zgolj sklepni kamen iz portala, ki ga hranijo na idrijski pošti, ki stoji na njenem mestu. Kot je povedala Kermavnarjeva, ga je zaradi poštnih pravil skoraj nemogoče fotografirati. Po predavanju, v katerem je s pomočjo slikovnega gradiva avtorica izčrpno predstavila malo znanega rojaka, se je razvila živahna debata, iz katere je izvedela še nekaj zanimivih podrobnosti o njem.

Jure Ferlan