Deteljica praznuje dvajset let

Ob praznovanju dvajsete obletnice ustanovitve Klekljarskega društva Deteljica Gorenja vas so se članice najprej zbrale v župnijski cerkvi sv. Janeza Krstnika na Trati pri maši za pokojne članice društva. Sledilo je slavnostno odprtje retrospektivne razstave čipk v mali dvorani Sokolskega doma v Gorenji vasi, na kateri je svoja dela predstavilo 25 članic, odprta pa je bila do 25. junija. V kulturnem programu, ki je potekal v veliki dvorani Sokolskega doma, je bila osrednja govornica ustanovna članica in gonilna sila organiziranega klekljarstva v Gorenji vasi Francka Klemenčič. V svojih spominih je orisala začetke in razvoj društva. 

Zbrane je nagovoril tudi podžupan Občine Gorenja vas - Poljane Anton Debeljak. Na oder so povabili tudi ustanovne članice, da so prejele simbolično zahvalo. Z glasbenimi točkami so prireditev polepšali citrarka Maruša in Polanska dekleta, dogajanje pa je povezovala voditeljica Jana Jenko. Razstavo je blagoslovil župnik Marjan Lampret. Ob jubileju je društvo izdalo brošuro z naslovom Naših 20 let. V njem je opisana zgodovina društva in delo posameznih članic. Klekljanje oziroma izdelovanje čipk ima v Gorenji vasi in njeni širši okolici že dolgo tradicijo. Leta 1909 je bila v Gorenji vasi ustanovljena čipkarska šola, v kateri se je zvrstilo več učiteljic, zadnja med njimi je bila Regina Vrhunc, ki se je upokojila leta 1963. S tem je šola, ki je delovala na različnih lokacijah po Gorenji vasi, prenehala delovati. Novo poglavje se je začelo leta 1978, ko so na gorenjevaški osnovni šoli organizirali klekljarski krožek pod vodstvom mojstrice Marije Ažbe. Krožek na šoli deluje še danes, poleg tega je bil kasneje ustanovljen tudi na Osnovni šoli Poljane. Po letu 1990 so se v Gorenji vasi ob punklju začele zbirati posamezne klekljarice kot neformalna skupina. Vse so bile udeleženke tečajev klekljarice Marice Albreht iz Žirov. Sodelovale so na različnih razstavah, pretežno v lokalnem okolju, o njihovem delu so poročali tudi v Biltenu, reviji Združenja slovenskih klekljaric. Leta 2000 so svoje izdelke poslale v Lund na Švedskem, kjer je potekal kongres OIDFA (Mednarodna organizacija za klekljano in šivano čipko). S svojimi izdelki so sodelovale tudi na naslednjih kongresih, ki jih organizirajo na dve leti. Zaradi boljše organiziranosti ter možnosti udeleževanja na različnih srečanjih in razstavah ter tudi kandidiranja na razpisih so po desetih letih druženja leta 2004 ustanovile Klekljarsko društvo Deteljica Gorenja vas. Najprej se je oblikoval iniciativni odbor, v katerem so proučile, kaj je treba storiti in pripraviti za ustanovitev društva. Statut je napisala Francka Klemenčič, ustanovnega sestanka, ki je bil kar v njeni kuhinji, pa so se poleg nje udeležile še Anka Dolinar, Mihaela Ferlan, Silvana Jezeršek, Vera Miklavčič, Ivanka Mrak in Erika Štruc. Prvih dvanajst let ga je vodila Francka Klemenčič, ki ji je najprej pomagala podpredsednica Silvana Jezeršek, kasneje pa Boris Klemenčič. Zadnjih osem let društvo vodi Vida Šubic, do letošnjega leta je bila podpredsednica Francka Klemenčič, na letošnjem občnem zboru pa jo je nasledila Andreja Prosen.

Društvo sodeluje na različnih dogodkih, predvsem razstavah in klekljarskih srečanjih v Sloveniji in tujini, s prikazi klekljanja na sejmih predstavlja tudi turistično ponudbo Poljanske doline, organizirajo tudi ekskurzije. Med pomembnejšimi dogodki v zgodovini društva velja omeniti sodelovanje na 17. svetovnem kongresu OIDFA v Ljubljani leta 2016 in razstava v Državnem zboru RS leta 2018. Kot je povedala predsednica Vida Šubic, je povprečna starost članic dokaj visoka, najstarejša šteje 88 let, saj so v glavnem upokojenke, ki imajo dovolj časa za klekljanje, ki je časovno zahtevna dejavnost. Aktivne članice se od začetka jeseni pa do konca pomladi redno srečujejo v društvenih prostorih v pritličju bloka v Sestranski vasi, kjer je bila nekoč knjižnica. Tu izdelujejo čipke za vsakoletno razstavo, občasno imajo tudi tečaje in delavnice novih vzorcev. Veliko izvirnih vzorcev je naredila članica Zvonka Kogovšek. Za posebno dolžnost pa imajo v društvu ohranjanje starih vzorcev in tehnik, saj je klekljanje kulturna dediščina, ki je kot Klekljanje čipk v Sloveniji od leta 2018 vpisana celo na Unescov reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine, pri čemer je društvo aktivno sodelovalo in dobilo priznanje ministrstva za kulturo.

Jure Ferlan