Dvig slovenske zastave pri Podčrtarju

Lepšega dne za praznovanje ni moglo biti. Želja Podčrtarjeve družine je bila, da bi na hribu za hišo plapolala slovenska zastava. Posluh za to je imela tudi občina. Tako se je na mestu, kjer je bil kažipot občinske poti ob nekdanji rapalski meji, postavil večji drog in izobesila zastava.
Gospodar Franci Jereb je v svojem nagovoru poudaril naslednje:
»Izkoristil bom priložnost, da se ozremo nekoliko v preteklost, med 1918 in 1920. Obmejnim prebivalcem na italijanski strani so se od takrat naprej dogajale hude krivice, vse do kapitulacije Italije. Po zasedbi Nemčije 1941 pa zaradi te meje tudi na jugoslovanski strani, saj so mejo zagradili z bodečo žico in minskim poljem, prebivalce pa v 200 metrskem obmejnem pasu izselili. Naše domove so porušili, nekatere tudi požgali. Prepričan sem, da na tej trasi prebivalci na obeh straneh meje Italijanom ne bi dovolili postavljati mejnikov, tako imenovanih konfinov, če bi jim takratna jugoslovanska oblast posredovala določbe tega sporazuma. Krivični rapalski sporazum je mejo predvideval po geografski meji in ne tukaj, kjer od danes plapola zastava. Kot mnogo vasi je bilo tudi Podjelovo Brdo razpolovljeno. Tako je bil del Gorenjske nasilno priključen Italiji. Žal nam tudi po osamosvojitvi ob osnovanju novih občin zaradi nekaterih vplivnih ljudi te krivice ni uspelo popraviti. Priliko smo zamudili.«
Tudi župan Milan Čadež, ki se je udeležil blagoslova in dviga zastave, se je v svojih besedah dotaknil pomena ohranjanja in zapisa dogodkov ob rapalski meji. Poudaril je, kako pomembno je ohranjati in krepiti nacionalno zavest in ponos. Ne nazadnje so to potrdili številni krajani, ki so se dogodka udeležili. Tako lep in prisrčen je bil pogled na prihajajoče družine in posameznike, ki so se na hrib zgrinjali z vseh strani.
Blagoslov zastave je opravil župnik Janez Cerar, ki ni mogel skriti veselja ob tem dogodku.
Ko boste hodili po občinski poti čez Podjelovo Brdo, vas bo ob pišu vetra pozdravila tudi slovenska zastava.
V imenu vseh, ki smo se udeležili tega dogodka, bi se Podčrtarjevim rada zahvalila za res lep praznični dan, ki smo ga doživeli. Prav vsak izmed nas je dnevu dodal kanček dobre volje in slovenskega zanosa.

Štefka Eržen