Glasba izza časov Visoške kronike

Visoški dvorec se je 11. oktobra spominjal glasbe, ki je v njegovih dvoranah odmevala že pred več desetletji. Predavanje dr. Franca Križnarja Glasba izza časov Visoške kronike sta organizirala Kulturno društvo dr. Ivan Tavčar Poljane in Zavod Poljanska dolina.

Poslušalcem je dobrodošlico izrekel predsednik KD dr. Ivana Tavčarja Poljane Goran Šušnjar in povedal, da je predavanje eden izmed dogodkov, posvečenih letošnjemu praznovanju 100. obletnice izida Tavčarjeve Visoške kronike.
Dr. Franc Križnar je slovenski muzikolog, raziskovalec in novinar, ki že od svojega rojstva živi v Retečah pri Škofji Loki. Po končanem magisteriju na Filozofski fakulteti v Ljubljani je leta 1999 doktoriral na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Je avtor številnih muzikoloških člankov in monografskih publikacij v zvezi s slovenskim glasbenim okoljem. Med letoma 1992 in 2007 je bil zaposlen kot glasbeni urednik – novinar na Radiu Slovenija in je prejemnik več slovenskih in mednarodnih nagrad ter priznanj.
Njegov namen raziskovanja glasbe izza časov Visoške kronike je bil postaviti zgodbo Visoške kronike z glasbo v evropski prostor. Obsežno gradivo, ki ga je dr. Križnar strokovno predstavil, tako predstavlja oris glasbe tistega časa, z imeni, kot so Jacobus Gallus, Gabriel Plavc in Janez Krstnik Dolar ter mnogimi drugimi glasbenimi ustvarjalci. Obiskovalci so lahko prisluhnili minutnim glasbenim izsekom in s tem dobili vpogled v utrip takratnega časa. Dr. Križnar je poudaril, da se Visoška kronika dogaja na relativno širokem geografskem evropskem prostoru, zato se je pri raziskavi posvetil pretežno nemškemu ter tudi italijanskemu in slovenskemu prostoru. Med predavanjem so se lahko poslušalci z besedilnimi navedbami glasbe in plesa v Visoški kroniki, po straneh v knjigi, spomnili na določene odlomke. Plesa je v Visoški kroniki več kot glasbe.
»Ljudska glasba se je prenašala iz roda v rod. Njena primarna funkcija ni bila kvalitativna, ampak je bila namenjena zabavi. Na pesmi je zelo vplivalo okolje, kultura, etika, bolj kot sama glasba. Zelo zanimiva je bilo tudi raziskava, ko sva z Urošem Krekom preučevala vpliv ozkih dolin na Gorenjskem in Primorskem na glasbo. Med primeri so bili tudi Avseniki, in moram reči, da je vpliv okolja in nasploh vseh okoliščin ob ustvarjanju zelo velik,« je med drugim pojasnil predavatelj.
Podobno predavanje je bilo že leta 2013 v Loškem muzeju v Škofji Loki, vendar je avtor nadgrajeval gradivo do zdajšnjega dogodka. Izid članka na isto tematiko je objavljen v Loških razgledih, ki so izšli letos; z letnico izida sicer datirajo v lansko leto. Vse to ob priložnosti 100-letnice objave Visoške kronike v Ljubljanskem zvonu.

Maja Čadež