Ilustracije so njena sprostitev in meditacija

Od nekdaj je rada ustvarjala in risala. Doma je imela veliko podporo staršev. »Otroci smo med seboj tekmovali in želja po ustvarjanju je ostala vse do danes. Verjetno je bila prelomnica v drugem razredu, ko mi je razredničarka naročila sliko medveda za šolsko predstavo. Takrat sem dobila zagon za naprej,« pravi. Način likovnega ustvarjanja se je na začetku ves čas spreminjal. »Iskala« se je pri motivih in tehniki. Eksperimentirala je skozi vajo in ugotovila, kaj ji najbolj ustreza. »Kasneje, ko sem postala mama, sem skozi otroško igrivost in veselje spoznala še svet ilustracij, ki me je čisto prevzel,« dodaja. Ko je bila prva knjiga napisana, njena avtorica še vedno ni imela ustreznega ilustratorja. Želela si je sodelovanja z ustvarjalno osebo, ki ima specifičen način ilustriranja in se zaveda pomembnosti projekta. Ko je že skoraj obupala, je na spletu našla ilustracije Simone Kokelj, ki so jo prepričale v trenutku – in tako se je začelo sodelovanje. »V prvi zbirki slikanic Tim odkriva Slovenijo nikjer v besedilu nisem zasledila opisa glavnih junakov, fantka in njegove sestre. Tudi z avtorico nisva dorekli videza in tako sem ju ustvarila po podobi svojih otrok. To je bila dobra odločitev, saj sta bila lika takoj sprejeta.« Posebnega sloga ilustriranja nima, poskuša se čim bolj približati resničnemu videzu oseb in živali. Sem ter tja doda hudomušen pridih. Okolje, ozadje oziroma naravo pa nariše po trenutnem navdihu. Pred kratkim je na 30 straneh izšla knjiga z naslovom Oskar dobi injekcijo, za katero je Simona Kokelj prispevala 24 ilustracij. Kot pove, je avtorica izbirala med številnimi kandidati. Posebna izkušnja in doživetje pa je bila tudi ilustracija sinove pravljice, ki jo je pri pouku slovenskega jezika napisal za oceno. »Razredničarka je bila nad knjižico tako zelo navdušena, da je šola kupila tri izvode za šolsko knjižnico.«

Slovenski trg ilustracij je zelo velik, a ne glede na to velja, da če nisi del ekipe, se je treba neprestano boriti oziroma pozorno spremljati povpraševanje, saj je ponudnikov veliko. Včasih naročniki najdejo njo, včasih ona njih. Mora pa besedilo, ki ga bo ilustrirala, začutiti. »Besedilo preberem, začutim, se pogovorim z avtorjem knjige, upoštevam njegove želje in vklopim domišljijo. Običajno ni težav, pride pa vmes kakšna posamezna ilustracija, ki je preprosto ne 'najdem',« pove. Rada ilustrira tako za otroke kot odrasle, a je ilustracijo za otroke lažje prilagoditi. Ilustriranje je za zdaj njen konjiček, v katerem izjemno uživa in ji predstavlja sprostitev, a tudi krati nočni spanec. Vesela je, da je že zelo zgodaj odkrila, kaj jo resnično veseli, v čem uživa in kje se ji ustavi čas. »To je meditacija za dušo. Žal mi je, da svojih del že dolgo nisem postavila na ogled, a se bom potrudila, da mi tudi to čim prej uspe.«

Od mladih nog je zapisana tudi gasilcem. Danes je mentorica najmlajšim fantom – pionirjem. »Z ekipo članic sodelujemo na različnih tekmovanjih, veliko 'gasilskega' časa namenim sojenju – bodisi na občinskem, regijskem ali državnem nivoju. Jaz pravim: enkrat gasilec – vedno gasilec!« Morda v prihodnje nastane tudi knjiga ali slikanica z gasilsko tematiko, saj se bo Simona Kokelj tudi v prihodnje ukvarjala z ilustracijo, pri kateri, kot še pove, gre za izražanje, kjer si lahko dovoliš skoraj vse in še več ter tudi domišljija ni omejena.

Lidija Razložnik