Jubilej bratovščine svetega Antona Padovanskega

Do današnjih dni se je ohranila originalna vpisna knjiga omenjene bratovščine iz leta 1674, hrani jo Zgodovinski arhiv Ljubljana, enota Škofja Loka. Tega leta je župnik v Poljanah Andrej Hudačut pri takratni poljanski podružnični cerkvi svetega Janeza Krstnika ustanovil bratovščino pod Antonovim zavetjem.

V svoji Slavi vojvodine Kranjske bratovščino pri opisu župnije Poljane omenja tudi Valvasor. Gre za enega izmed najbolj znanih svetnikov Katoliške cerkve in je pomemben zavetnik po vsem svetu. Po rodu je bil Portugalec, rojen v Lizboni leta 1195, umrl pa je 13. junija leta 1231 v italijanski Padovi, od tu njegov vzdevek. V svojem času je bil eden izmed najbolj učenih članov reda frančiškanov, kot pridigar je predvsem v južni Franciji in severni Italiji nastopal proti sekti katarov, ki se je vse bolj širila. Njegov kult se je v naših krajih razširil po sredini 17. stoletja, tako da je bila tratarska bratovščina ena prvih te vrste. Med drugim velja za priprošnjika za najdenje izgubljenih stvari in dobro ženitev. Svetnik je dal ime naselju Žirovski Vrh Svetega Antona, zmotno pa je prepričanje, da je bila kdaj cerkev na Trati posvečena njemu. Bratovščine so bila združenja, ki so pospeševala dejavno krščansko življenje, tudi s posnemanjem vrlin svetnikov. V svoje vrste so sprejemali tako ženske kot moške, ki so se med sabo imenovali bratje in sestre, ne glede na družbeni stan. Tako je bilo tudi na Trati, v bratovščino so se vpisovali ljudje iz Poljanske doline in širše okolice, v knjigi je vpisanih več sto imen, ki so zanimiva za raziskovalce lokalne zgodovine. V cerkvi so člani bratovščine postavili Antonov oltar in razvila se je pomembna božja pot, kamor so hodili številni romarji, zanje so pred cerkvijo postavili pokrito lopo z zunanjim oltarjem, da so lahko maševali zunaj zaradi velikih množic, po letu 1720 so cerkvi prizidali Antonovo kapelo. Posebej slovesno so praznovali Antonovo nedeljo v juniju. Lopo so sredi 19. stoletja podrli zaradi podaljšanja cerkve. Bratovščina je obstajala 109 let, do leta 1783, ko je avstrijski cesar Jožef II. z odlokom razpustil vse bratovščine, ki so bile po njegovem mnenju nekoristne, njihovo premoženje pa zaplenil, prepovedal je tudi romanja.

V nedeljo, 23. junija, so obletnico s praznovanjem počastili v župnijski cerkvi na Trati, združili so praznik zavetnika Janeza Krstnika in Antonovo nedeljo. Maševal je župnik Marjan Lampret, ki je v nagovoru pred mašo in med pridigo poudaril pomen in zgled svetega Antona, ki mu v Padovi rečejo kar Il Santo, torej Svetnik. Po maši je pri darovanju vsak prejel blagoslov z relikviarijem, ki ga hrani tratarska cerkev, v katerem je delček kosti svetega Antona, ter spominsko podobico in zgibanko z opisom zgodovine bratovščine in kapele svetega Antona na Trati.

Jure Ferlan