Letos poudarek na trajnostnem pohodništvu

V Dvorcu Visoko so tako v začetku oktobra strokovnjaki z različnih področij predstavili Loško planinsko pot in njeno digitalizacijo ter dobre prakse varovanja okolja planinskih poti in postojank. V društvu Ekologi brez meja pa so predstavili še Zero waste strategijo Občine Gorenja vas - Poljane, ki je že zdaj med vodilnimi slovenskimi občinami po količini zbranih odpadkov.

Trajnostno pohodništvo
Posebno pozornost so namenili trajnostnemu pohodništvu. Župan Milan Čadež je prepričan, da so prav planinci med tistimi, ki imajo najbolj odgovoren odnos do narave, saj na planinskih poteh in ob kočah za sabo ne puščajo smeti. »Pri tem smo lahko vzor vsem ostalim.« Rafael Krvina iz Planinskega društva Gorenja vas je pojasnil, da se trudijo ozaveščati pohodnike, da hodijo po označenih poteh, in ne po bližnjicah, ob kočah pa namerno ne nameščajo košev za odpadke, saj naj bi pohodniki vse, kar prinesejo s seboj, odnesli nazaj v dolino. »V zadnjem času ob čistilnih akcijah opažamo, da pohodniki to vse bolj upoštevajo.« Košev tako že nekaj časa ni ob Koči na Blegošu in Domu na Lubniku, je pojasnil predsednik Planinskega društva Škofja Loka Janez Pintar. »Obenem v naših kočah uporabljamo samo biološko razgradljiva čistila, investirali smo tudi v nakup čistilca na paro, da se izognemo vsakršnim čistilom.« V obeh kočah so uredili čistilno napravo, postavili so tudi sončno elektrarno. »Na naravo gledamo s spoštovanjem,« je poudaril in dodal, da poskušajo v tej smeri izobraziti že osnovnošolce v planinskih krožkih. Da so zavezani trajnosti, ki jo vpletajo v vsa področja svojega delovanja, je zatrdil tudi direktor Razvojne agencije Sora Klemen Srna. »Ob današnji priložnosti smo predstavili Loško planinsko pot, ki je že po sami vsebini trajnostna; gre za petdeset let staro krožno pot, ki poteka po vrhovih na tem območju in smo jo preoblikovali v sodoben turistični produkt z novim prepoznavnim znakom, spletno stranjo, etapami in GPS sledmi.« Ob tem je dodal, da jih sicer v prihodnosti čaka še nekaj dela predvsem na področju promocije, v katero vključujejo tudi trajnostne vsebine, kot so zmanjševanje odpadkov, ohranjanje okolja in uporaba javnega potniškega prometa.

Zero waste strategija
Na Zelenem dnevu so predstavili tudi Zero waste strategijo Občine Gorenja vas - Poljane. V občini po županovih besedah letno zberejo okrog 1250 ton vseh odpadkov, pri čemer se v zelene zabojnike za mešane odpadke odvrže okrog 130 ton odpadkov. Večina odpadkov gre v nadaljnjo obdelavo in predelavo, približno tri odstotke pa jih pristane na odlagališču. »Ta čas že presegamo 80 odstotkov ločeno zbranih odpadkov, v strategiji, ki je v javni obravnavi, pa smo si kot dolgoročni cilj zastavili 90-odstotni delež snovne izrabe komunalnih odpadkov, kar vključuje recikliranje, kompostiranje in anaerobno obdelavo,« je pojasnil Čadež. Za doseganje zastavljenih ciljev so v okviru procesa priprave strategije opredelili 33 krovnih ukrepov, ki so razdeljeni glede na prioritetna področja ukrepanja in nosilce oziroma ciljne skupine, je pojasnila Ema Otavnik iz društva Ekologi brez meja. Na področju javne uprave je poudarila zeleno javno naročanje, ob čemer bi nastalo tudi manj odpadkov. Podobne ukrepe so zastavili za ciljno skupino, ki zajema vzgojno-izobraževalne ustanove. Tudi tu so veliko pozornost posvetili javnim naročilom, pri katerih je pomembno dati prednost lokalno pridelanim živilom z manj embalaže. »Velik problem v šolstvu je tudi odvržena hrana,« je opozorila Ema Otavnik. Na področju prireditev in turizma je eden glavnih ciljev zmanjšanje količine izdelkov za enkratno uporabo. V sklopu ukrepov, ki se nanašajo na lokalni režijski obrat oziroma sistem ravnanja z odpadki v občini, gre predvsem za nadgraditev dosedanjih aktivnosti, zlasti na področju ozaveščanja občanov. Pri posameznikih oziroma gospodinjstvih pa se bodo osredotočili na spodbujanje življenjskega sloga z manj odpadki prek odgovorne potrošnje. Občina Gorenja vas - Poljane je sicer po besedah Eme Otavnik že zdaj svetla točka med občinami, kjer so se lotili priprave Zero waste strategije, saj ločeno zberejo več kot osemdeset odstotkov odpadkov, kar je nad slovenskim povprečjem. »Še vedno pa se med mešanimi komunalnimi odpadki znajdejo odpadki, ki tja ne sodijo, recimo tekstil, problem so tudi divja odlagališča, predvsem gradbenih odpadkov. Dela je torej še vedno veliko.«

Mateja Rant