Na ogled fotografska razstava Iščem Gorenjsko

29.10.2019

Pozno sobotno popoldne 5. oktobra in jesenski veter sta ustvarjala prekrasne poglede, ki bi jih ljubiteljski fotograf Robert Gartner z velikim veseljem lahko ujel v svoj objektiv. Pa jih tistega dne ni, saj je v Šubičevi hiši v Poljanah razstavljal s svojo fotografsko razstavo Iščem Gorenjsko.

»Običajno ne fotografiram, če ni oblakov. Fotografija je namreč igra svetlobe. Lahko narediš dober posnetek in že misliš, da je ta res pravi – ni pravi. Skoraj nikoli ni. Vedno se moraš malo premaknit in najti tisto posebnost, ki naredi fotografijo drugačno,« je pojasnil Robert. Njegova fotografska kariera se je zgodila spontano. Kamorkoli je šel, je zmeraj imel s seboj fotoaparat, rad je 'škljocal', ampak se ni nikoli poistosvetil s fotografijo, tako kot to počne v zadnjem času. Veliko let je prepeval v zboru, ampak je zaradi samega delovnega ritma moral petje opustiti. In na vrsto je prišla fotografija. Ker je samouk, se je poskušal čim več naučiti od spoznavanja različnih fotografov,  iz člankov, govorjenja in poslušanja. Fotografija mu pomeni življenje v naravi, raziskovanje tistega, kar je skrito očem in iskanje drugačnosti. Najraje ustvarja v close-up makro tehniki in fotografira pokrajinske slike, kjer tako kot slikarji rad upošteva pravilo, da na sliki ne sme biti nič bele barve. Obiskovalci razstave so se o tem lahko prepričali sami, na fotografijah pokrajine iz Gorenjske pa so lahko našli tudi prizore iz Poljanske doline.

Razstava Roberta Gartnerja bo na ogled še do konca oktobra 2019.

Maja Čadež

Dogodke v Šubičevi hiši v Poljanah trenutno koordinira Manon Paolucci, francoska prostovoljka, ki je v Slovenijo prišla v okviru evropskega projekta prek Zavoda O in Zavoda za turizem in kulturo Poljanska dolina. Manon pomaga pri organiziranju različnih razstav in delavnic za otroke, ki so se začele oktobra in bodo potekale vsako sredo od 16. do 18. ure. Delavnice so tematsko različne, zato se bo za vsakogar našlo nekaj. Na vprašanje, kako se počuti pri nas, je Manon odgovorila: »Pokrajina je precej podobna, tako da se počutim skoraj doma. Navdušena sem nad prijaznostjo ljudi, ki so zelo odprti in pripravljeni pomagati.«