Na razstavi tudi o Poljanski dolini

Na razstavi so predstavljena izbrana poglavja ki se med seboj prepletajo, prikazujejo pa utrip življenja in razvoj Škofje Loke, Selške in Poljanske doline z Žirmi od leta 1803, ko je bilo loško gospostvo vzeto freisinški škofiji in podržavljeno, do leta 1914, ko se je začela prva svetovna vojna.

Posamezne tematske sklope so avtorji umestili v širši evropski in slovenski kontekst dogodkov in procesov »dolgega« 19. stoletja. Predstavljene so upravne spremembe v Ilirskih provincah in avstrijski monarhiji, kult cesarja in revolucija leta 1848, dalje izumi in izboljšave svetovnih, slovenskih in loških pionirjev, ki so modernizirali kmetijstvo, medtem ko sta šolstvo in zdravstvo doživljala večje spremembe šele v drugi polovici stoletja. Na gospodarskem področju je prikazan razvoj, ki ga je spodbudila Južna železnica, ki je Škofjeloško povezala z daljnimi kraji, obenem pa povzročila propad določenih obrtnih dejavnosti. Prikazano je še izseljevanje prebivalstva predvsem v Ameriko, ki je bilo značilno za drugo polovico 19. stoletja. Osvetljeno je vsakdanje življenje, na katero so zelo vplivali predpisi Cerkve in njeni prazniki, pa tudi spreminjajoče se modne smernice in delovanje društev, ki so se razmahnila v drugi polovici 19. stoletja. Na razstavi je kar nekaj predmetov, ki izvirajo iz Poljanske doline, med njimi po velikosti izstopa zastava Marijine družbe iz župnije Trata - Gorenja vas, predstavljeni so tudi znameniti poljanski rojaki, kot sta misijonar Jožef Buh iz Zadobja in zdravilec Jurij Humar, ki je deloval v Stari Oselici. Kot so pojasnili v Loškem muzeju, je razstava prvi del obsežnega projekta obravnave 19. stoletja na loškem območju, saj bosta v drugi polovici leta 2024 sledila razstava, posvečena ljudski, cerkveni in posvetni umetnosti, in simpozij o izbranih temah iz slovenske preteklosti v 19. stoletju. Razstava je odprta do konca letošnjega maja.

Jure Ferlan