Občine odlično, pokrajin pa od nikoder

Nobena slovenska občina doslej namreč ni izrazila želje po ukinitvi, večina občin v okviru svojih pristojnosti uspešno skrbi za lasten razvoj. Na drugi strani pa ni malo ocen, da bi bil razvoj v Sloveniji še hitrejši, če bi poleg občin uvedli tudi pokrajine, konec koncev so pokrajine zapisane tudi v Ustavi, vendar nam po vseh letih samostojne države Slovenije tega še ni uspelo udejanjiti.

Državni svet Republike Slovenije si tudi v sedmem mandatu prizadeva za vzpostavitev pokrajin. Predsednik državnega sveta Marko Lotrič poudarja, da je regionalizacija nujna za zmanjšanje razlik v razvitosti med različnimi deli države. Druga stopnja lokalne samouprave v Sloveniji, to je uvedba pokrajin kot vmesnega člena med občinami in državo, je ključnega pomena za izboljšanje upravljanja države, zmanjšanje regionalnih razlik in omogočanje učinkovitejšega črpanja evropskih sredstev. Iz razprav v državnem svetu, ki je postal eden glavnih zagovornikov regionalizacije, je razbrati mnoge argumente, ki kažejo na to, da bi uvedba pokrajin omogočila bolj usklajeno načrtovanje in krepitev lokalne demokracije. Slovenija se sooča z izrazitimi razlikami v gospodarskem razvoju med posameznimi deli države, pri čemer osrednjeslovenska regija močno izstopa. Ta neuravnoteženost povzroča razvojne izzive, ki jih centralizirano upravljanje pogosto ne more učinkovito rešiti. Pokrajine bi omogočile bolj ciljno usmerjene politike, prilagojene specifičnim potrebam posameznih območij in zmanjšale razvojne razlike.

Država s svojo centralno oblastjo nima dovolj vpogleda v lokalne posebnosti. Pokrajine bi lahko služile kot most med lokalnimi in državnimi interesi ter zagotovile dolgoročno vzdržno načrtovanje na področjih, kot so promet, prostor, okolje in socialne storitve. Poseben poudarek je tudi na črpanju evropskih sredstev. Brez pokrajin Slovenija pogosto ne more dovolj hitro in učinkovito uporabiti razpoložljivih sredstev, saj centraliziran sistem ne omogoča prilagodljivih rešitev, ki bi bile specifične za posamezna območja. Regionalni razvojni programi bi s pokrajinami postali bolj ciljno usmerjeni, kar bi omogočilo večjo stopnjo uspešnosti pri izvajanju projektov. O nujnosti členitve Slovenije na pokrajine pričajo tudi naravne nesreče, kot so denimo bile poplave leta 2023, ki so jasno pokazale potrebo po usklajenem regionalnem pristopu pri odzivanju in pripravi na take dogodke. Pokrajine bi lahko učinkoviteje upravljale vodne vire, prostorsko načrtovanje in nudile večjo podporo Civilni zaščiti, kar bi povečalo odpornost na tovrstne izzive.
Razprave o regionalizaciji podpirajo tudi številni župani občin, ki v tem vidijo priložnost za pravičnejši razvoj države in večjo neodvisnost pri upravljanju lokalnih virov. Poudarjajo, da bi vzpostavitev pokrajin omogočila učinkovitejše črpanje evropskih sredstev, saj bi regije bolje poznale svoje potrebe in prednostne naloge. Poleg tega opozarjajo, da bi regionalizacija okrepila lokalno demokracijo in prebivalcem omogočila večji vpliv na sprejemanje odločitev, ki neposredno vplivajo na njihovo življenje. Tudi slovenski župani podpirajo izpolnitev ustavnih določb na tem področju.

Ustava Republike Slovenije opredeljuje pokrajine v 143. členu. Za ustanovitev je potrebna dvotretjinska večina glasov navzočih poslancev, v postopku za sprejem zakona pa mora biti zagotovljeno sodelovanje občin. Ko država s posebnim zakonom prenese na pokrajine posamezne naloge iz državne pristojnosti, mora zanje zagotoviti tudi sredstva. Predsednik državnega sveta Marko Lotrič pa ob tem dodaja: »Regionalizacija ni le pravna obveza, temveč tudi razvojna nujnost za prihodnost Slovenije in njen enakomerni razvoj. Potreba po regionalizaciji izhaja tako iz vidika raznolikosti Slovenije kot tudi iz obstoja močnega občutka skupne pripadnosti na regionalni ravni.«

Miro Petek