Od tam, kjer prihajaš, prihaja tudi energija

22.12.2022

Milan Čadež po letošnjih lokalnih volitvah začenja svoj peti mandat, s katerim vstopa v 17. leto županovanja. Pravi, da je o projektih že veliko napisanega, zato je beseda v tokratnem intervjuju tekla tudi o aktualnih razmerah doma in po svetu, usklajevanju zasebnega in profesionalnega življenja ter pričakovanju praznikov.

Spoštovani župan, iskrene čestitke ob ponovni izvolitvi.
Hvala. Za zaupanje se najlepše zahvaljujem volivcem, svojim sodelavkam in sodelavcem, direktorici občinske uprave, podžupanu in poslancu. To je ekipa, s katero smo v tem času veliko naredili in ki je zaupanja vredna.

Začenjate svoj peti mandat, kako drugačen bo začetek tega v primerjavi s tistimi doslej?
Nič drugačen ne bo, projekti tečejo, smo v pričakovanju razpisov tako s strani države kot kohezijskih sredstev, nadaljevali bomo vse zastavljene projekte.

Letos so se zaključili nekateri pomembni projekti v občini, izgrajen je most v Gorenji vasi, zaključena so dela za protipoplavno varnost Poljan, Hiša generacij v Gorenji vasi dobiva končno podobo … 
Res je, veliko projektov se v tem času zaključuje, tu je še izgradnja vodovodov, na področju zdravstva so se vzpostavili novi programi ... V prihajajočem mandatu bi si želel zaključiti državno cestno omrežje po dolini, cesto Gorenja vas–Hotavlje s krožiščem na Hotavljah, odsek Trebija–Sovodenj, Gorenja vas–Todraž. Želim si, da bi se čim hitreje odvili postopki na državnem cestnem omrežju Gorenja vas–Todraž; pridobljenih je že več kot polovica zemljišč. Upam, da nadaljujemo v naslednjem letu, da pride do objave razpisa za izvajalca del in čim prej tudi do začetka gradnje.

Kaj pa lokalne ceste, teh je po občini več kot tristo kilometrov?
Najbolj si prizadevamo za obnovo ceste v dolini Kopačnice proti Leskovici. Pogajanja tečejo z okoljskim ministrstvom, računamo na kar nekaj sredstev. Del ceste iz Kopačnice v Leskovico želimo obnoviti iz sredstev za sanacijo plazov, vendar sofinanciranje države še ni potrjeno. Od Topličarja proti Hotavljam bomo vzporedno z obnovo ceste gradili še vodovod, kjer imamo že pridobljeno odločbo o odobritvi nepovratnih evropskih sredstev. Še en pomemben odsek, ki je v gradnji, je cesta čez Škrbinov grič. Tu namenjamo več kot milijon evrov. Slabe štiri kilometre od odcepa Jezeršek čez Škrbinov grič mimo Sivkarja in Makuca bomo zaključili prihodnje leto. 

V Gorenji vasi je središče praktično urejeno, kako pa teče ureditev kulturnega središča Poljan?
Uspešni smo bili na razpisu za pridobitev nepovratnih sredstev za kulturne domove in gradnja poteka po načrtih. Cilj je, da najprej uredimo kulturno dvorano za kulturne dejavnosti, saj je KUD dr. Ivan Tavčar res dejaven. Za arheološko najdišče bo treba pripraviti realen projekt, ki ga že snujemo, želimo pridobiti sredstva, narediti zanimivo zgodovinsko zgodbo. Dom in najdišče bi se dalo tudi vsebinsko primerno povezati.

Mineva tudi deset let, kar ste začeli z obnovo Visokega.
Ja, spisal sem že deset let svoje Visoške kronike. Z razvojem dogodkov sem zadovoljen. Glede na dane okoliščine in zahtevnost naše občine smo dvorec počasi oživljali, a nobenega koraka, ki smo ga naredili, mi ni žal.

Vaša želja je, da Poljanska dolina postane dolina zdravja z ureditvijo gospodarskega poslopja na Visokem v rehabilitacijski center za srčno-žilne bolezni. Kako kaže? 
Kandidirali smo na razpisu ministrstva za kulturo, nujno bi potrebovali še 1,5 milijona evrov, da bi objekt zaključili do faze opremljanja. Z lastnimi sredstvi bomo to težko naredili, upam, da dobimo pozitivno odločbo. V tem primeru bi potrebovali nekaj let, le z lastnimi sredstvi bi nam to uspelo v petih do desetih letih. Interes Medicorja za vzpostavitev takega centra je velik. V spodnjih prostorih gospodarskega poslopja bomo uredili dvorano. Med tednom bi tu letovali predvsem tisti, ki bi okrevali, ob koncih tedna pa bi organizirali večje dogodke, tudi poroke. Vzpostavili bi kombinirano nastanitev. Prostora bi bilo za petdeset postelj, tako za tiste, ki bi okrevali, kot za turiste. Z nastanitvami se bo ustvarila kritična masa ljudi, ki je potrebna, da bo dvorec še bolj zaživel. Vse skupaj bo upravljal Zavod Poljanska dolina.

Novega direktorja zavoda na zadnjem razpisu niste izbrali, ga ne boste iskali?
Zaposleni na zavodu delajo kakovostno, od direktorja, ki ga še iščemo, pa bi želeli, da bi začeto zgodbo peljal naprej, delal na prepoznavnosti naše doline, turističnih produktov, dobri obiskanosti prireditev, da bi v svet ponesel glas o Poljanski dolini in Poljancih kot pridnih, delavnih in zanesljivih.

V sklop turizma sodi tudi STC Stari vrh. Smučišča opozarjajo, da bodo sezono težko speljala zaradi visokega dviga cen elektrike.
Pred časom smo z Občino Škofja Loka in s Smučarsko zvezo Slovenije ustanovili nov zavod. Prepričan sem, da Smučarska zveza zna smučišče najbolje upravljati, iskati smučarje in iskati mladi val, nadejam se dobrega sodelovanja ter premika pri izboljšanju infrastrukture.

Kakšna pa je širše vaša vizija razvoja občine?
Želim si, da realiziramo, kar je začeto, da smo uspešni na razpisih, sledimo ciljem, imamo dobro infrastrukturo, ustvarimo pogoje, da občani ostanejo v naših krajih. Spet smo začeli postopek občinskega prostorskega načrta, kjer bomo poskušali še povečati površine za nove gradnje. Vse to nas dela razvojno naravnane in predane lokalnemu okolju.

Se pravi, smo dovolj prodorni? 
Sem prepričan, ko gledam naša podjetja, posameznike, ki so samozaposleni, kar deset odstotkov naših občanov je pravnih oseb, da je v nas želja po uspehu in to je prava usmeritev.

Kaj pa si želite zaključiti v tem mandatu?
To je izpolnitev mojih predvolilnih obljub. Imam razpredelnico, v kateri si beležim, kako daleč smo z izvedbo projektov. Vedeti moramo, da ko se začne izvedba projekta v naravi, je 60–70 odstotkov potrebnega že narejenega. Vedno poudarjam, da je premalo vidnega, ko se pripravlja zasnova, dokumentacija. Takrat so moje sodelavke in sodelavci najbolj vpeti v delo. Ta proces zahteva precej truda in časa.

Se pri vodenju občine zelo pozna, da ste prej delali v gospodarstvu?
Vsekakor. Pozna se tudi, da sem doma s podeželja, kjer je zdrava kmečka logika – več kot se zasluži, se ne more zapraviti, vedno se jé z malo žlico, skromnost je vedno lepa čednost. Ne zapravljamo, kjer ni treba, dejavni smo tam, kjer se da pridobiti dodatna sredstva.

Kako bo potekalo sodelovanje s sosednjimi občinami, v katerih so se zamenjali župani?
Prišlo je do sprememb, a prepričan sem, da bomo župani na Loškem še naprej dobro in tvorno sodelovali. Pomembno je povezovanje ne le na lokalni ravni, ampak tudi sodelovanje s parlamentom in vlado. Tudi to, da imamo v parlamentu svojega poslanca, je velika prednost.

Kako pa boste sodelovali z novimi občinskimi svetniki?
Glede na to, da kot župan ne gledam na politično prepričanje, ampak predvsem na lokalne projekte, ne vidim težav pri nadaljnjem delu. V preteklih letih smo dokazali, kako se da, saj smo kar šestkrat soglasno sprejeli proračun. To pomeni, da res pogledamo čisto na vse, delamo za vse kraje v občini. Če pogledamo po geografski raznolikosti, so naše vasi razpršene na nadmorski višini od 400 do 1000 metrov; smo ena najzahtevnejših občin za izvedbo projektov v državi. Primerjali bi se lahko npr. s Tolminom.

Na kakšen način si pa obetate sodelovanje z novo vlado?
Vsebinsko ni vprašanja, da ne bi bili uspešni, ker znamo pripraviti kakovostne projekte, ki so vedno dobro točkovani. Stavim na svoje izkušnje iz parlamenta ter poznanstva, dobre odnose, primerno komunikacijo, tudi ponižnost, saj je včasih treba narediti korak nazaj, da greš lahko dva naprej. Če je nekaj zavrnjeno, ne smeš biti slabe volje, zadeve je treba prilagoditi. Tu smo s sodelavci fleksibilni, odzivni in hitri.

Razmere ne v Sloveniji, EU ali svetu niso optimalne, čutiti je nekaj stiske, vanje smo vpeti tudi na lokalnem okolju. 
Na razmere se je treba primerno odzvati, na noben način ne smemo delati panike, treba je biti informiran. Draginja nas je vse najbolj 'udarila', a večjih stisk občanov ne beležimo. Menim, da zato, ker se pri nas dela, ustvarja, večina ne razmišlja drugače, ni časa za pohajkovanje.

Vas po vseh teh letih županovanja kakšna stvar še preseneti?
Ja, so stvari, ki me še presenetijo. Saj imamo stari rek, da se celo življenje učimo. S tem se strinjam in na to sem vedno pripravljen. Bistvo je, da se na neko presenečenje, dobro ali slabo, pravilno odzoveš.

Katere so glavne značilnosti vašega županovanja od začetkov do danes?
Prepričan sem, da se skoraj vse da, ni ovir, so izzivi, tudi če se trči ob oviro, se poišče rešitev. Včasih se pošalim, da težke stvari naredimo takoj, za nemogoče je pa treba malo počakati. (smeh) Če si usmerjen k ciljem, ki so realno postavljeni – pa vedno je dobro, da si jih postaviš nekoliko više – se vedno najde pot, če imaš ob sebi prave ljudi.

Kaj vas pa kot župana v lokalni skupnosti najbolj žuli?
Če je problem, ga obrnemo v izziv, saj smo tu, da rešujemo težave. Ne moremo pa rešiti vseh, ki jih imajo naši občani. Stvari ne kompliciramo, vedno gledamo, da je na koncu rezultat. Stvari poenostavljamo, kot jih lahko. Nad nami so odloki in zakoni, znotraj tega iščemo rešitve.

Pri čem ste pri svojem delu brezkompromisni?
»Šlamparija«, netočnost, ko želimo kakšno stvar narediti na hitro … to me zmoti.

Kakšen bo vaš veseli december?
Popoldnevi in večeri so decembra že kar polni, veliko je sestankov, druženj. Vpet sem v družabno in društveno življenje in vedno se rad odzovem povabilom, da v veselem decembru obiščem društva ter z njimi snujem načrte za naprej.

Potemtakem vas ne bo veliko doma?
Ko so me doma podprli pri prvi kandidaturi, se je v 16 letih to izkazalo v dejanjih in sem jim neizmerno hvaležen. Pravo mero si je treba vzeti tudi v decembru. Postavljene imam stroge ločnice, kje je družina in kje je služba. Od tam, kjer prihajaš, namreč prihaja tudi energija. Če je doma dobra volja in podpora, potem je energija tudi za v službo. Tu izhajam iz lepe sredine – z dobro popotnico tudi od staršev. Pri sebi moraš »pošlihtati« osnovne stvari, da lahko funkcioniraš, da si lahko produktiven. Si vzeti pravo mero časa za delo in sprostitev. Dobra fizična kondicija je prav tako izjemno pomembna, če se želiš uspešno spopasti z vsemi izzivi. Sam rad grem v hribe, kolesarim, igram floorball … to mi je izziv, ni samo rekreacija, je tudi družba. To me sprošča in daje energijo za naprej.

Kaj želite sebi, družini, sodelavcem, občanom ob koncu leta?
V tem času se je Evropa oddaljila od svojih tradicionalnih vrednot in biti bomo morali zelo previdni, da se bomo primerno odzvali na te spremembe, ki jih bo, predvidevam, kar nekaj … Upam, da se ne bomo odzvali panično, ohraniti je treba notranji mir in preudarnost, mir v širši skupnosti ter ponižnost. Na vsak način bomo lahko vse dobre stvari udejanjili le, če bomo zdravi in želim predvsem trdnega zdravja, veliko medsebojnih pogovorov ter vsega dobrega v prihodnosti. Pa ukop morma držat!

Damjana Peternelj