Okrogla miza Podeželje na razpotju: zveri ali obdelana krajina?

Na okrogli mizi v Gorenji vasi, ki jo je gostila Občina Gorenja vas - Poljane, pripravil pa Sindikat kmetov Slovenije v želji, da javnost čim bolje in objektivno seznanijo s problematiko divjih zveri, so bili razpravljavci enotni, da zveri na podeželje ne sodijo in da sta za ureditev stanja potrebna sodelovanje vseh deležnikov in čas.

Župan Milan Čadež je uvodoma povedal, da je občane pojav volka presenetil: »Teh zveri na tem območju doslej ni nikoli bilo. Prepričan sem, da mora prvo in zadnjo besedo pri odločanju imeti lokalna skupnost in ni je evropske direktive, ki bi nam lahko kratila takšno in drugačno svobodo in ustvarjanje v teh krajih. Nič ne pride samo od sebe, imamo samo, kar naredimo z lastnimi rokami. Počutimo se ogroženi.«
Roman Žveglič iz Sindikata kmetov Slovenije je izpostavil nesprejemljivost tolikšnega števila zveri, s katerimi bi bilo potrebno bolje upravljati; edino rešitev vidi v odstrelu. Poudaril pa je, da »ne gre le za politični, ampak tudi ideološki problem«.

Kmetijstvo je smisel alpskega in predalpskega sveta
Mag. Stane Bergant je v začetku meseca v Bruslju predstavil peticijo za zmanjšanje zveri v Sloveniji. Izvirni greh je po njegovem mnenju evropska habitatna direktiva iz leta 1992, ko je bilo število zveri tudi v Sloveniji manjše in obvladljivo. Danes, ko so se evropski zvezi priključile nove države z vzhoda z velikimi populacijami zveri, pa je stanje popolnoma drugačno. »Evropsko zakonodajo smo morali preliti v naš pravni red in zaščita zveri je izredno strogo opisana. Najbolj so to izkoristili tisti, ki želijo na račun zveri nekaj pridobiti. Edini deležnik, ki nosi vse posledice, pa je kmet. Naš glavni cilj je prepričati novo oblast EU, da je to velik problem, zaskrbljujoče pa je, da domača politika ne ustvari pogojev za učinkovito upravljanje z divjimi zvermi.«
Do vstopa v EU sta bila zaradi manjše populacije tudi medved in volk pri nas zaščitena, sedaj pa se širita na območje razpršene poselitve, kjer se ne da ločiti kmetijskega in gozdnega prostora. Velikost kmetij na tem območju je sorazmerno majhna (v povprečju 7,4 ha) in ne omogoča preživetja. Bergant je izpostavil težave rejcev ob pokolih rejnih živali, saj je kmetijstvo dejavnost, ki ustvarja smisel bivanja v alpskem in predalpskem svetu. »O deratizaciji, ki poteka na krut način, se nihče nič ne vpraša, ko pa pridejo škodljivci na podeželje in začno uničevati sadove našega dela, pa nekateri nasprotujejo odstrelu.
Kmet nosi vse negativne posledice napada na lastnino, kratena mu je večstoletna pravica do kmetovanja, nekateri pa pričakujejo, da bo kar tiho.«

Upada število rejcev in drobnice
Roman Savšek iz Zveze društev rejcev drobnice Slovenije je opozoril na drastičen upad števila rejcev in rejnih živali: »Leta 2009 smo redili 170 tisoč živali, danes le 120 tisoč, kapaciteta je 500 tisoč živali.« Ravno nasprotno pa je stanje glede zveri, saj je njihovo število drastično naraslo, kulturna krajina se zarašča in kot taka za turista ni zanimiva. Ne moremo dopustiti, da se zveri širijo na območja, kjer jih zadnjih 50 let ni bilo.«
Marjan Hren iz Zveze lastnikov gozdov Slovenije je poleg velikega števila zveri izpostavil tudi številčno divjad. »V naši organizaciji so hrbtenica obdelovalne kmetije, ki imajo zemljo in gozdove. Ponosni smo, da je peticija uspela priti tudi na bruseljski parket. Neobvladovanje problema s strani neodgovornih, slabo gospodarjenje, nered so povzročili, da se to že širi čez slovenske meje. V Sloveniji pri načrtovanju ne moremo sodelovati, to je nespoštovanje osnovnih pravic.« Miha Koprivnikar s Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije je dodal: »Da lahko narava sama sebe regulira brez ukrepanja, je napačno mišljenje. Avstrijci vedo, kaj je zanje prioriteta: turizem, ne zveri.« Župan Čadež je še izpostavil, da bi moral biti 17. december prelomen: »Današnji datum mora biti jasno sporočilo, da bomo v teh krajih delali naprej in redili drobnico. Volka pa v te kraje ne bo.«

»Zavodu so stvari ušle izpod nadzora«
Lado Dolenec, član LD Poljane, je opozoril, da je medved na Poljanskem prisoten zadnjih 40 let, zdaj se je pojavila medvedka z mladiči. Opozoril je, da se prebivalci veliko ukvarjajo s športom. 13 let nazaj so v lovišču zasledili šakala. »Pričakujmo eksplozijo pri šakalu – ko bo divjad v gozdu pospravljena, bo pašne reje konec.« Omenil je tudi spust dveh risov na Gorenjskem, kar prav tako utegne povzročati težave v prihodnje, in bil kritičen, da je pri divjih zvereh Zavodu za gozdove zaradi neukrepanja »stvar ušla izpod nadzora«. Te stvari se predolgo vlečejo.
Marko Gasser iz CIC-a je opozoril, da je v načrtu razširitev območja medveda ter popis škode po pokolih na terenu, ki ni učinkovit, obenem pa je ob zadnjem dogodku v Martinj Vrhu zavod pripisal pokol potepuškim psom. »Prepričan sem, da smo deležni medijskega molka, ne poroča se več objektivno in ažurno. Skrbi me, kam bo to pripeljalo.«
Obenem so bili kritični, da zavod sploh ne upravlja s pravimi podatki o številu zveri, na kar je opozoril Janez Demšar iz Škofje Loke. Zaskrbljujoče je, da bodo lovci do spomladi, ko bodo nova legla, težko odstrelili pet volkov na tem območju. Janez Bogataj iz Žetine, ki je letos v naši občini utrpel največ škode, je bil kritičen do zaščitnih ukrepov, predvsem mrež, za katere so prisotni ugotovili, da niso dovolj učinkovite, da bi preprečile napade volkov, obenem pa so težava tudi odškodnine: v njegovem primeru je bila po pokolu 13. septembra odločba izdana šele 15. novembra, denarja pa do danes še ni. Vprašal se je še: »Zapadel je prvi sneg, sledi volkov so bile le 50, 60 metrov od dvorišča. Bom moral otroka vedno imeti na očeh, ko bo zunaj? Kam nas je to pripeljalo?«

Kmečke organizacije poenotene v iskanje rešitev
Bergant je še poudaril, da je prvič, da so se vse kmečke organizacije poenotile v iskanju skupnih rešitev, ki so: določitev števila zveri, rajonizacija, ureditev zakonske podlage za hitrejše izdajanje odločb za odstrel. Zavedajo pa se, da »rešitve čez noč ne bo«. Kot je dodal Koprivnikar, pa bi bila nujna odločitev politike, da bi bila volk in medved manj zavarovana, da bi se lahko z obema vrstama redno upravljalo, kar je cilj za vso Slovenijo, v kateri je žal zadnjih nekaj let praksa, da lahko vsaka odločba pristane na sodišču.
»Ne pričakujemo, da bo rešitev takojšnja, potreben bo čas, sem pa prepričan, da bomo do teh ciljev prišli. Tudi poslance v Bruslju je treba spodbuditi, da bodo delali proaktivno,« je strnil Bergant.

Lidija Razložnik, Damjana Peternelj