Ste to poletje prebrali vsaj eno knjigo?

24.9.2019

Najboljša vas na svetu; Tam, kjer pojejo raki; Farma; Čisto običajna družina; Belo se pere na devetdeset … 

Če je vaš odgovor 'Sem' in vam je kateri od naštetih naslovov celo poznan, potem ste poletje preživeli tudi ob branju knjig. Pohvalno! V kolikor vam ti naslovi niso niti malo poznani in se za nameček še spomnite ne, kdaj ste zadnjič v rokah držali knjigo, potem je zadnji čas, da obiščete prečudovito knjižnico v vaši občini, ki se nahaja v zgornjem nadstropju Sokolskega doma.

Ko so me povabili, naj napišem tokratni uvodnik, sem kar obsedela pred ekranom. Prva misel: kaj naj napišem?! Potem sem prespala in se odločila.

Začetek mojega druženja s knjižnico sega v drugi letnik študija, ko sem opravljala študijsko prakso v splošni knjižnici. Takrat sem prvič spoznala delovanje knjižnice tudi z druge strani. Do tistega časa sem vedno stala le na oni strani izposojevalnega pulta, ki je namenjen obiskovalcem. Spoznala sem, kaj vse je delo knjižničarja, koliko je vloženega dela, da knjiga prispe do police, koliko dela se skriva v prostorih knjižnice, ki se ga bralec niti ne zaveda. Njemu so vidne le knjiga, ki mu je ponujena na polici, in knjižničarke, ki sedijo za pultom in izposojajo knjige. Takrat sem dobila dokončno potrditev, da sem izbrala pravi poklic.

Po spletu srečnih naključij, ki jih pogosto v življenju potrebujemo, je v tistem letu dotedanja zunanja sodelavka sklenila, da zaključi z delom v gorenjevaški enoti Knjižnice Ivana Tavčarja Škofja Loka. Dobila sem priložnost, da kot študentka prevzamem delo v tej enoti. Ob nastopu dela je bila gorenjevaška knjižnica odprta enkrat tedensko, ob četrtkih štiri ure in je delovala še po sistemu ročne izposoje (papirnati kartončki v knjigah, papirnate izkaznice). V tistih letih je knjižnico dnevno obiskalo med 40 in 60 bralcev. S pričetkom sodelovanja z vrtcem Zala je število bralcev začelo naraščati. Otroci so knjižnico v dopoldanskem času obiskali z vzgojiteljicami, v popoldanskem pa so se vračali s svojimi starši. Vse večji obisk je pripeljal do tega, da smo iz štirih ur skočili na 18 ur tedenske odprtosti in s 50 obiskovalcev je obisk narastel tudi na 290 v enem dnevu. Vse to pa je mogoče, odkar imamo res lepo novo knjižnico v Sokolskem domu.

KNJIŽNICA JE OSREDNJI KULTURNI PROSTOR V OBČINI, KJER SO VRATA ODPRTA PRAV VSEM. TUKAJ SMO ZA VAS IN ZARADI VAS. DOBRODOŠLI.

Knjižnica že dolgo ni več prostor, kjer si le izposodimo knjige. Je prostor za druženje, za branje revij, za pogovor, za sproščanje, za preživljanje kvalitetnega časa z otroki … Res lepo je opazovati, ko v knjižnico pride celotna družina. Sproščeno, v otroškem kotičku, prebirajo in izbirajo knjige, odigrajo igrico Muri, ne jezi se, Spomin, otroci odigrajo kakšno igrico na računalniku, skratka: ne hitijo. Prav je, da se starši zavedajo, da so zgled svojim otrokom. Potrebno si je vzeti čas za knjigo, za branje. Branje širi besedni zaklad, izboljšuje spretnost pisanja, spomin, osredotočenost in koncentracijo, spodbuja mišljenje, zmanjšuje stres, prinaša znanje in nenazadnje je brezplačna zabava.

Rada opravljam svoje delo, zares rada, ker vem, da tudi vi radi prihajate v knjižnico. Vaš obisk potrjuje, da celotna ekipa Knjižnice Ivana Tavčarja Škofja Loka dela dobro. Tekom poletja, ko ste stali v vrsti in se niste pritoževali, ste lahko sami dobili potrdilo, da ste pridni in zvesti bralci in obiskovalci knjižnice.

Trudili se bomo, da bo še več Matevžkov: 2-letni bralec, ki stopi skozi vrata knjižnice in prihiti z velikim nasmehom na obrazu za pult ter zakliče »Bernarda/Romana« ter nama nakloni pristen otroški nasmeh in objem. Kako se človek pri takšnih mladih bralcih in vseh ostalih, ko čutiš, da si sprejet, ne bi z veseljem vračal na delo?!

V vseh enotah knjižnice bomo še naprej skrbeli, da bomo v čim večji meri ustregli vašim bralnim željam, da vam bomo nekaj četrtkovih večerov v letu popestrili z dobrimi predavanji, da bo dogajanje za otroke čim bolj pestro in zabavno, da bo knjižnica prostor, kamor se boste z veseljem vračali. Seveda bo to izvedljivo le pod pogojem, da bo občina ostala še naprej naklonjena knjižnični dejavnosti in nam jo denarno tudi v prihodnje omogočala v tem ali še večjem obsegu.

Knjižničarka Bernarda Buh