V Gorenji vasi kar dve pokopališči

Za prezbiterijem župnijske cerkve na Trati je ohranjenih nekaj kamnitih nagrobnikov, eni so vzidani v vzhodno fasado, drugi pa postavljeni ob severni del zidu. Slednji niso več na prvotnih mestih. Za njihovo ohranitev se je pred leti zavzel Janez Bohinc, saj gre za nagrobnike nekaterih pomembnejših krajanov. Med njimi so trije župniki, Ivan Petrovčič, Fran Gorišek in zlatomašnik Franc Dolinar, ki je velik del svojega premoženja zapustil revnim prebivalcem tratarske župnije. Zanimiv je nagrobnik študenta teologije Franceta Guzelja s Hotavelj, na katerem je izklesana posebna žalostinka. Nagrobniki so mojstrski kamnoseški izdelki in imajo veliko pričevalno vrednost. So ostanek prvotnega pokopališča, ki se je nahajalo vzhodno od cerkve. Pokopališče je tu bilo že vsaj od ustanovitve samostojne župnije leta 1788, ali je bilo tu že prej, pa ni znano. Po vsej verjetnosti so umrle do tega leta pokopavali na pokopališču ob cerkvi v Poljanah, kjer je bilo cerkveno središče in sedež velike župnije. Sredi 19. stoletja so poljansko pokopališče ob cerkvi opustili in uredili novega na sedanji lokaciji v bregu ob cesti proti Volči.
Pokopališče na Trati je bilo vsaj dvakrat razširjeno, prvič proti vzhodu, kar je vidno v obliki in načinu zidave kamnitega obzidja, ki je trenutno v precej slabem stanju in zaraščeno z vegetacijo. Drugič so ga razširili proti jugu, kjer se je nahajal tudi pokopališki križ in manjše zidano skladišče za orodje. Danes o tem drugem delu ni več vidnih sledov, se je pa ohranil kip Kristusa s pokopališkega križa. Shranjen je v skladišču v cerkvi.

Pred 111 leti uredili novo pokopališče
Leta 1908 je takratni tratarski župnik Janez Čebašek dal postaviti novo pokopališče z visokim obzidjem na današnjem mestu ob Sori v Sestranski vasi, zato so staro postopoma opustili. Sčasoma so odstranili večino nagrobnikov in večji del obzidja, razen tistega okrog cerkve. Trava in grmovje sta prerasla spomin na nekdanje rodove. Pred dobrimi tridesetimi leti je bil narejen dostop do zdravstvenega doma čez staro pokopališče, odstranjena sta bila del obzidja in stopnišče, do katerega je vodila steza z Dolenje Dobrave. Pot do gorenjevaškega zdravstvenega doma torej poteka čez grobove.
Na tem pokopališču so vsaj 120 let pokopavali prebivalce z območja župnije Trata, ki je tedaj obsegala še soseski Hotavlje in sv. Urban. V zemlji za cerkvijo in na travniku ob novem župnišču še vedno počivajo ostanki davno umrlih prednikov. Edini redno vzdrževani nagrobnik, ki ga kljub ukinitvi pokopališča nikoli niso opustili, pripada Posavčevi kmetiji v Sestranski vasi. Za njegovo ohranitev so se zavzemali hišni gospodarji, tudi sedanji Dušan Pintar, ki je nagrobnik, spomin na njegove prednike, dal obnoviti.
V preteklosti so bila pokopališča domena župnij, šele v času po drugi svetovni vojni so jih v upravljanje prevzele družbene institucije, v glavnem krajevne skupnosti. Opuščena pokopališča so zaščitena z Zakonom o pogrebni in pokopališki dejavnosti.

Jure Ferlan