Že šestič prehodil Camino

Tako kot vsakič doslej je prehodil celotno traso tako imenovane variante Camino Frances (Francoski Camino), saj sicer obstaja več poti po Španiji, potekajo pa tudi po drugih evropskih državah in se pridružijo španskim. Pot se začne v kraju Saint-Jean-Pied-de-Port v Pirenejih na francoski strani, osrednji cilj je v Santiagu de Compostela, tradicionalen konec pa v kraju Muxia na obali Atlantika – do tja je Milan prehodil približno 900 kilometrov.

V Saint-Jeanu je na romarskem uradu prevzel t. i. credencial, to je kartonček za zbiranje žigov na poti, ki velja za verodostojno listino, s katero romarje spustijo v romarska prenočišča. Žigi na credencialu so dokaz, da romar res hodi po romarski poti. Iz Saint-Jeana je sledil vzpon čez sleme Pirenejev, mimo pašnikov z drobnico, čez mejo v Španijo. Pot ga je vodila naprej skozi znameniti Roncesvalles naprej v nižje predele pokrajine, imenovane Navarra, katere glavno mesto je Pamplona, znana po festivalu San Fermin, na katerem ljudje tečejo pred pobesnelimi biki. Romanje se je nadaljevalo naprej skozi pokrajino La Rioja, za katero je značilna zaradi vsebnosti železa izrazito rdeča zemlja. Tu pridelujejo rdeče vino, imenovano tinto, ki je zelo kakovostno. Zaradi ugodnega podnebja in sestave zemlje trta tu ne potrebuje škropljenja proti škodljivcem, vino pa ne žveplanja. Kot je povedal Milan, zato tudi po kakem litru ne boli glava. Skozi kmetijsko pokrajino med redkimi naselji, v katerih je zelo malo mladih, ki se množično izseljujejo v mesta, ga je pot pripeljala do mesta Burgos z najlepšo gotsko katedralo v Španiji, dalje je šel mimo mesta Leon, ki je prestolnica pokrajine Kastilja in Leon. Po dolgih kilometrih ravninske in suhe španske Mezete v Kastilji se je romarska pot vzpela čez Leonske gore, čez prelaz O Cebreiro v pokrajino Galicija, katere glavno mesto je cilj romanja – Santiago de Compostela. Beseda Santiago v stari španščini pomeni Sveti Jakob. Na grobu svetnika apostola Jakoba starejšega, ki je imel v španski zgodovini pomembno vlogo, stoji znamenita katedrala. V njej so vsak dan maše za romarje, posebno doživetje pa je občasna uporaba največje kadilnice na svetu, imenovane botafumeiro, ki jo ročno zanihajo vse do visokih obokov katedrale. V Santiagu je Milan po predložitvi credenciala dobil potrdilo o opravljenem romanju.

V več kot dveurnem potopisnem predavanju, na katerem se je predstavil kot odličen fotograf, snemalec in pronicljiv opazovalec vsega na poti, je navdušenim poslušalcem predstavil številna doživetja, med drugim točenje vina na romarskem vinskem vodnjaku v kraju Irache, prebijanje čez ogromne blatne luže do doživetij v romarskih prenočiščih, imenovanih albergi. Ogorčen je bil nad rušitvijo spomenika papežu Janezu Pavlu II. na Monte do Gozo, kritičen je bil tudi do množičnega turizma na zadnjih sto kilometrih med mestom Sarria in Santiagom, ki nima veliko skupnega s pravim romanjem. Seveda pa je doživel tudi veliko lepih stvari, kar je tudi razlog, da ga Camino vedno znova kliče na pot. To ni vedno preprosto, saj hodi dober mesec, za kar je treba veliko dopusta, ki ga ni vedno najlaže dobiti. Svoja doživetja in nasvete za romanje po Caminu in drugih poteh rad deli na spletni strani Mladifest ter v živo na predavanjih.

Jure Ferlan