Zlata maša na Malenskem vrhu

18.7.2024

Zadnjo nedeljo v juniju je visok jubilej, 50. obletnico mašniškega posvečenja in nove maše, pri cerkvi Marijinega vnebovzetja na Malenskem vrhu oziroma Gori praznoval Jože Dolenc. Doma je prav iz Malenskega Vrha, z domačije, kjer se po domače reče pri Boštjenc, zato ga nekateri poznajo pod vzdevkom Boštjencov Jože.

Krščen je bil še v stari, od vojne poškodovani cerkvi v Poljanah, bil pa je sedmi od osmih otrok. Po osnovni šoli v Malenskem Vrhu in Poljanah, srednji verski šoli v Vipavi in študiju na teološki fakulteti, ki ga je moral prekiniti z letom in pol služenja vojaškega roka v Črni gori, je bil leta 1974 v ljubljanski stolnici posvečen v duhovnika. Slovesno novo mašo, za katero so Poljanci postavili več mlajev, je obhajal v takrat novozgrajeni cerkvi svetega Martina v Predmostu.

Poklicna pot ga je vodila najprej v Dolenjske Toplice, kjer je bil nedeljski kaplan, obenem pa je končeval zadnji letnik študija, enako delo je opravljal tudi v Kamniku, nato pa je med letoma 1979 in 1980 deloval v Združenih državah Amerike v Minnesoti po različnih župnijah škofije Duluth. Od leta 1980 do 1991 je bil prvi župnik v Šmarci - Duplici pri Kamniku, kjer je imel veliko dela s skrbjo za organizacijo novoustanovljene župnije. Nato se je odločil za vstop v cistercijanski samostan Stična, kjer je preživel štiri leta, od tam je pomagal po okoliških župnijah. Od leta 1995 do 2008 je župnikoval na Gorenjskem v župniji Bohinjska Bistrica. Zaradi zdravstvenih težav je ob civilni upokojitvi škofa zaprosil za leto bolniškega dopusta in se naselil v svoji hiši v Spodnji Luši, dobil pa je dekret za duhovnega pomočnika v župniji Stara Loka. Deset let, od 2010 do 2020, je bil župnijski upravitelj župnije Leskovica, nato pa se je zaradi težav z zdravjem naselil v duhovniškem Domu Mane Nobiscum na Lepem potu v Ljubljani, kjer je še danes. 

Domačini iz soseske Malenski Vrh in drugi poljanski župljani so mu pripravili lepo praznovanje zlate maše, ki je potekala v senci velikih orehov pred cerkvijo na Gori. Postavili so mlaje, iz zvonika je odmevalo pritrkovanje, prepeval je mešani cerkveni pevski zbor Poljane. Somaševali so župnijski upravitelj v Poljanah dr. Jože Plut, nekdanji poljanski župnik Jože Stržaj in slavnostni pridigar, njegov prijatelj iz mladih let, Simon Fortuna. V pridigi je orisal njegovo življenjsko pot, ki ni bila vedno lahka, saj je kot otrok občutil pritiske prejšnjega režima, družini je pogorela hiša, čeprav je bil odličnjak, je moral ponavljati razred, da je počakal sošolce, da so v večji skupini odšli v šolo v Poljane. Čeprav ga je sprva zanimal tehnični poklic, je prevladala odločitev za duhovništvo, ki ga je opravljal z vso resnostjo. Je velik častilec Marije. Rad je hodil v hribe in občudoval lepoto narave. Po končani maši so se mu predstavniki župnije zahvalili, da je prišel mednje kljub zdravstvenim težavam, in mu v spomin podarili umetniško izdelan križ Petra Jovanoviča. Med darovanjem v cerkvi so se lahko vsi rokovali z njim, prejeli pa so tudi spominsko podobico. Sledilo je druženje ob dobrotah, ki so jih pripravili domačini in predvsem domačinke.

Jure Ferlan